Luna je naš najbližji sosed v vesolju – oddaljena je ‘le’ 384.000 km. Ta majhen svet je obiskalo devet misij z ljudmi in več deset robotskih vesoljskih plovil, vendar velika območja ostajajo neraziskana. Zdaj ESA začenja načrtovati čas, ko bodo Evropejci stopili na njeno sivo, prašno površino.
Dolga leta so znanstveniki in vesoljske agencije menili, da vedo več ali manj vse o Luni. Nato so vesoljska plovila v orbiti odkrila dokaze o prisotnosti vodnega ledu v globokih kraterjih blizu luninih polov. Slike, ki so jih poslali sonda SMART-1 agencije ESA in drugi sateliti v orbiti, so pokazale tudi, da so visoki grebeni med polarnimi kraterji skoraj neprekinjeno osončeni – kar je idealno za proizvodnjo električne energije.
Morebitna nahajališča vodnega ledu in dolga obdobja sončnega sijanja delajo južni pol Lune glavni cilj prihodnjih človeških misij. Da bi utrla pot za takšno misijo, ESA zdaj poziva evropske industrijske ekipe, naj predlagajo ideje za prvo evropsko sondo za pristanek na Luni.
Več ekip je že začelo preučevati različne možnosti. V naslednjih 18 mesecih bodo obdelovali podrobnosti misije in zasnove vesoljskega plovila, vključno z morebitnimi težavami, ki bi se lahko pojavile pri usmerjanju in raziskovanju tako neprimernega območja. Cilj je izstrelitev do leta 2020.
Vesoljsko plovilo bo z najnovejšo navigacijsko tehnologijo poletelo iz lunine orbite na površino, nato pa varno in natančno pristalo. Med spustom mora s pomočjo lastne ‘inteligence’ posneti površino in prepoznati nevarne elemente. Nato bo sonda preučila morebitne škodljive učinke sevanja in luninega prahu na zdravje astronavtov ter iskala vodni led ali druge vire, ki bi jih lahko uporabljali človeški raziskovalci.
