Kdaj ste nazadnje videli nevihto z bliski? Na planetu Zemlja so zelo pogoste, saj nevihtni oblaki v naši atmosferi pogosto sprožajo močne električne razelektritve. O bliskih je še veliko stvari, ki jih ne razumemo, toda srečanje astronavta agencije ESA je znanstvenikom dalo veliko snovi za razmislek.
Astronavt je bil Andreas Mogensen, ki je bil leta 2015 na Mednarodni vesoljski postaji. Ko je bil v orbiti in je letel nad Indijo, je visokotehnološko kamero usmeril proti ogromni nevihti, ki jo je videl pod seboj. Andreas je opazil modri curk, ki se je dvigal v zgornje plasti Zemljine atmosfere. Dosežek je bil 40 km – več kot štirikrat višje od Mount Everesta!
Ta spektakularni posnetek je bil prvi te vrste. Andreasov posnetek nenavadnega curka je pokazal, da je o električni aktivnosti na vrhu neviht še veliko neznanega. Znanstveniki so začeli raziskovati, katere vrste oblakov lahko sprožijo modre curke in kako ti spreminjajo kemijsko sestavo zraka v njihovi bližini. To je tudi dokazalo, kako koristna je Mednarodna vesoljska postaja za opazovanje Zemlje in njenih neviht, saj tega odkritja z zemlje nikoli ne bi bilo mogoče doseči.
Znanstveniki bodo kmalu dobili novo orodje, ki jim bo pomagalo pri raziskovanju nevihte. Imenuje se »Atmosphere-Space Interactions Monitor« (Monitor interakcij med atmosfero in vesoljem), skrajšano ASIM, in je sestavljen iz kamer, svetlomerov in detektorjev, ki lahko opazujejo celo v gama in rentgenskih žarkih. ASIM se trenutno pošilja na Mednarodno vesoljsko postajo, kjer bo pritrjen na zunanji strani laboratorija Columbus Evropske vesoljske agencije (ESA). Zelo kmalu bomo imeli najboljšo tehnologijo na najboljšem mestu za raziskovanje strele.
To je pomembno, ker strele vplivajo na pline v naši atmosferi, kar posledično vpliva na podnebje planeta Zemlja, našega doma. Meritve, ki jih bo ASIM opravil iz vesolja, bodo združene z informacijami iz satelitov in zemeljskih postaj po vsem svetu. Pri tem sodeluje več kot 100 predanih strokovnjakov iz osmih držav.
Bi se jim radi pridružili in raziskali skrivnosti strele?
Zanimiv podatek: Zrak visoko v Zemljini atmosferi je redkejši, kar upočasni strele, zaradi česar jih astronavti in naprave na Mednarodni vesoljski postaji lažje opazijo!
