V zadnjih 40 letih so sateliti postali vse zmogljivejši in so sposobni opravljati številne različne naloge.
Večina vesoljskih plovil, ki jih izstreljuje evropska raketa Ariane-5, se uporablja za telekomunikacije – televizijo, digitalni radio, internet, video in telefonijo. Njihovi lastniki so običajno velika mednarodna podjetja.
Večina drugih vesoljskih plovil je v lasti vlad in vesoljskih agencij, kot je ESA. Mnoga med njimi se uporabljajo za znanstvene raziskave.
V zadnjih 25 letih so vesoljska plovila ESA preletela komet Halley, se umestila v orbito okoli Lune, Venere in Marsa ter raziskovala oddaljeni vesolje. Leta 2005 je sonda Huygens pristala na Saturnovem lunu Titanu. Leta 2014 bo Rosetta postala prvo vesoljsko plovilo, ki bo krožilo okoli kometa in na njegovi površini pristalo s sondo.
Satelit SOHO in štirje sateliti iz programa Cluster so razkrili, kako deluje Sonce in kako vpliva na naš planet. Sateliti ERS in Envisat so proučevali vse vidike Zemlje, od ledenih pokrovov in oceanov do ozonskega plašča in rabe zemljišč.
Leta 2009 je bila uvedena nova serija misij Earth Explorer. Sateliti, kot so GOCE, SMOS in Cryosat, bodo izboljšali naše razumevanje planeta Zemlja in vpliva človeških dejavnosti na naravno okolje. Kmalu bo izstreljena družina satelitov Sentinel, ki bo podrobno preučevala kopno in oceane.
Vremenski sateliti Meteosat so spremenili naše vsakdanje življenje. V naslednjih nekaj letih bo Evropa v orbito izstrelila ‘konstelacijo’ 30 satelitov, imenovano Galileo, ki bo omogočala navigacijo in natančno določanje položaja kjerkoli na Zemlji.
Tudi Združene države, Rusija in nekatere evropske države upravljajo vojaške satelite. Oborožene sile jih uporabljajo za komunikacijo, opozarjanje na izstrelitve raket in nadzorovanje gibanja sovražnih sil.
