Ko gre za razburljivost in neprekinjeno dogajanje, so mesta prava izbira. Vendar pa poletje v mestu pogosto ni ravno prijetno. Vročinski vali so v južni Evropi precej pogosti, mesta, kot je Atene, pa so znana po svojih zadušljivih razmerah. Grška prestolnica še posebej trpi zaradi visokih poletnih temperatur zaradi gosto razporejenih stavb, ozkih ulic, omejenih zelenih površin in onesnaženega zraka.
Čeprav se zdi, da se število dni, ko temperatura preseže 38 °C, dramatično povečuje, ostaja temperatura visoka tudi ponoči. To je zato, ker so Atene primer mestnega toplotnega otoka. Zazidano okolje deluje kot ogromen akumulacijski grelnik, ki podnevi vsrka toploto, ponoči pa jo spet oddaja. Posledica tega je, da je nočna temperatura v mestu lahko do 10 °C višja kot na okoliškem podeželju.
Da bi izvedeli več o atenskem toplotnem otoku, je skupina strokovnjakov iz Grčije in Španije izvajala podrobno kartiranje temperatur v mestu. V okviru kampanje »Thermopolis 2009«, ki jo je financirala ESA, so potekala merjenja na tleh na različnih lokacijah v grški prestolnici in njeni okolici. Hkrati so nad mestom letela letala, opremljena z občutljivimi instrumenti, sateliti, kot sta ERS in Envisat agencije ESA, pa so mesto opazovali iz vesolja.
Ti podatki bodo prispevali k boljšemu poznavanju mestnih območij, ki so najbolj izpostavljena ekstremni vročini. Z namestitvijo reševalnih vozil v bližini se bodo skrajšali časi prevoza do bolnišnic, s čimer se bo zmanjšalo trpljenje in rešila življenja. Novi zemljevidi naj bi prav tako pripomogli k zmanjšanju posledic vročinskih valov z izboljšanjem prihodnjega urbanističnega načrtovanja.
