Leta 1492 je majhna flota ladij pod vodstvom genovskega pomorščaka Krištofa Kolumba odkrila Ameriko. Danes, več kot 500 let kasneje, se bo drugi Kolumb – poimenovan v njegovo čast – podal na novo raziskovalno misijo.
Če bo vse potekalo po načrtu, bo raketoplan Atlantis 7. februarja 2008 iz Floride poletel z laboratorijem Columbus Evropske vesoljske agencije. Dva dni kasneje bo laboratorij dostavljen na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), kjer bo pripravljen za namestitev na vozlišče Harmony na sprednjem delu postaje.
Modul »Columbus« iz 21. stoletja je eden najpomembnejših evropskih prispevkov k Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Ta aluminijasti valj, ki tehta skoraj 13 ton, je dolg približno 6,8 metra in širok 4,5 metra – kar je približno toliko, kolikor meri londonski avtobus. V modulu bo lahko več astronavtov iz ESA in drugih vesoljskih agencij delalo skupaj v razmerah, ki omogočajo delo v kratkih rokavih.
Večnamenski znanstveni laboratorij bo namenjen izvajanju poskusov na številnih različnih področjih. Ob stenah in “stropu” cilindričnega modula bo nameščenih 10 znanstvenih stojal, od katerih bo vsako veliko približno toliko kot telefonska kabina. (Ne pozabite, da v vesolju ni “zgoraj” ali “spodaj”.) Ti stojniki bodo namenjeni raziskovanju obnašanja tekočin, različnih živih organizmov (vključno s človekom) in materialov v breztežnosti.
Zunaj satelita Columbus so štiri platforme, na katerih je mogoče namestiti druge eksperimente in jih izpostaviti neugodnim vesoljskim razmeram. Ni dvoma, da bi bil Krištof Kolumb navdušen, če bi izvedel za ta tehnološki čudež, ki nosi njegovo ime!
