Evropa je dosegla Luno, vesoljsko plovilo SMART-1 agencije ESA pa je začelo pošiljati spektakularne posnetke Zemljine sosede.
SMART-1 je 15. novembra 2004 vstopil v orbito okoli Lune. Od takrat se vesoljsko plovilo s pomočjo svojega revolucionarnega ionskega pogona počasi približuje površini v spiralnem gibanju.
Do 29. decembra je kamera AMIE lahko začela snemati poskusne posnetke na višini od 1.000 do 5.000 km nad razdejanim območjem.
Prvi širokokotni posnetek prikazuje predvsem starodavne kraterje. Dna nekaterih globokih kraterjev so skrita v senci.
Na podrobnejši sliki je vidno še eno območje z udarnimi kraterji različnih velikosti. Največji med njimi, imenovan Brianchon, ima premer približno 135 km. V bližini se nahaja še en velik krater, imenovan Pascal. Oba sta poimenovana po znanih francoskih matematikih.
Nekatere slike so bile združene v mozaike. Eden od mozaikov, posnetih med enim samim obhodom, prikazuje diagonalni pas, ki prečka severno poloblo.
Na povečanem delu tega posnetka je viden Pitagora, kompleksen krater s premerom 140 km, ki je nastal zaradi udarca asteroida pred milijardami let. Ime je dobil po matematiku iz antične Grčije.
Do 9. februarja bodo prispele še dodatne slike Lune, posnete s kamero SMART. Nato se bo ponovno zagnal ionski motor, v naslednjih treh tednih pa se bo podolgovata orbita vesoljskega plovila znižala na višino med 300 in 3000 km.
Še bolj zanimivi rezultati se pričakujejo po 28. februarju, ko bo sonda SMART-1 začela svojo glavno misijo, namenjeno raziskovanju in kartiranju lunine površine.
