Jezera so dragocen vir vode in hrane, zlasti v revnih državah. Vendar pa jih lahko hitro poškodujejo prekomerna raba, onesnaževanje in podnebne spremembe. Spremembe v velikosti in obali jezer so iz vesolja dobro vidne.
Takšne informacije so zelo dragocene v oddaljenih regijah in revnih državah. Kažejo, kako kmetijstvo in vremenske razmere vplivajo na vodostaje. Prav tako opozarjajo ljudi, ki živijo v bližini, na nevarnost poplav.
Sateliti prav tako zagotavljajo pomembne podatke o stanju jezer, vključno s temperaturo vode, barvo in onesnaženostjo.
Eden najbolj dramatičnih primerov je Aralsko jezero v Kazahstanu. Nekoč je bilo četrto največje jezero na svetu, v zadnjih 45 letih pa se je skrčilo na manj kot polovico svoje prvotne velikosti.
Slike s satelitov, kot je Envisat agencije ESA, kažejo, kako je človeška dejavnost zmanjšala pretok rek, ki se izlivajo v Aralsko jezero, na le še majhen curek. Zaradi tega se je jezero dejansko razdelilo na dva dela. Okoli njegovega obrežja je zdaj ostala 40.000 kvadratnih kilometrov velika puščava bele, slane zemlje.
Radarski instrumenti v vesolju lahko merijo tudi spremembe višine jezer in rek, ki jih napajajo. Na večjem delu Aralskega morja se je vodostaj od 60. let prejšnjega stoletja znižal za 14 metrov. Vendar so prizadevanja za dvig vodostaja in zmanjšanje slanosti v severnem delu jezera v zadnjih letih prinesla nekaj uspeha.
