Sodobni teleskopi so odkrili na stotine ledenih teles onstran Neptunove orbite, v območju, znanem kot Kuiperjev pas. Pas je poimenovan po Gerardu Kuiperju, astronomu nizozemskega rodu, ki je leta 1951 predlagal, da nekateri kometi morda izvirajo iz tega območja.
Prvo telo iz Kuiperjevega pasu je bilo odkrito leta 1992, kar je potrdilo pravilnost Kuiperjeve teorije. Njihovo odkrivanje je težko, saj so zelo slabo vidna in se gibljejo zelo počasi. Ta telesa potrebujejo več sto let, da opravijo en obhod okoli Sonca.
Ti objekti so verjetno ostanki iz časa nastanka planetov. V to oddaljeno zunanjo regijo so jih izstrelile interakcije z velikimi planeti.
Večina teles je majhnih, običajno imajo premer od 10 do 50 km. Še nedavno je bil Pluton največji član te skupine, čeprav je bilo kar nekaj drugih teles skoraj enako velikih.
Leta 2005 so nato odkrili še večji objekt. Znani pod oznako 2003 UB313 so mu znanstveniki nadeli vzdevek “Xena” (po bojeviti princesi iz priljubljene televizijske serije), dokler mu niso dodelili uradnega imena Eris.
Ob odkritju je bila Eris od Sonca dvakrat dlje kot Pluton (97 razdalj med Soncem in Zemljo). S tem je postala najbolj oddaljeno telo, ki je bilo doslej opazovano v Osončju. Njena tirnica je poleg tega nagnjena za 44 stopinj, zato se giblje precej nad in pod tirnicami drugih planetov. Ugotovljeno je bilo tudi, da ima luno, imenovano Dysnomia.
Ni vsi se strinjajo, da bi bilo treba Pluton in Eris obravnavati kot deveti in deseti planet v Osončju. Leta 2006 ju je Mednarodna astronomska zveza uvrstila med ‘pritlikave planete’.
