Nafta je nepogrešljiv del sodobnega življenja. Brez tega dragocenega goriva avtomobili in tovornjaki ne bi mogli voziti po cestah, letala ne bi mogla leteti, številne industrije pa bi se popolnoma ustavile. Vendar pa lahko nafta predstavlja tudi grožnjo naravi, če se z njo ne ravna pravilno. Razlitja nafte se lahko razširijo po ogromnih območjih oceana. Rjave madeže prekrijejo vse, česar se dotaknejo, z lepljivo sluzjo, pri čemer ubijejo številne ptice in morske živali ter prekrijejo peščene plaže ali koralne grebene.
Najnovejša katastrofa, povezana z nafto, se je začela 22. aprila 2010, ko je v Mehiškem zalivu eksplodirala in potonila vrtalna ploščad. Od takrat je iz poškodovanega naftnega vrtine na morskem dnu izteklo več milijonov sodčkov surove nafte, kar grozi z veliko okoljsko katastrofo.
Širjenje rjavega pošastja spremljajo številni sateliti, med njimi tudi satelit Envisat agencije ESA. Ta ‘očesa v vesolju’ zagotavljajo ključne in najnovejše informacije za tisoče vladnih uradnikov ter še veliko več ljudi, ki se preživljajo z ribolovom in turizmom.
Optični instrumenti na vesoljskem plovilu zaznavajo oljno madež podnevi, ko je območje brez oblakov. Radarski instrumenti lahko opazijo oljno plast ponoči in pod oblaki. S podatki o morskih valovih in tokovih je mogoče tudi izračunati, kako se bo onesnaženje širilo.
Slike kažejo, da se je nafta ujela v krožni tok, zaradi česar je – vsaj zaenkrat – precej oddaljena od večine Floride. Medtem se je začela sezona orkanov, sateliti pa spremljajo močne nevihte, ki bodo zavlekle prizadevanja za trajno zaprtje puščanja.
