4. oktobra 1957 je iz Kazahstana poletela predelana sovjetska raketa, ki je nosila majhno kovinsko kroglico – prvi satelit na svetu. Krogla velikosti košarkarske žoge, znana pod imenom Sputnik (‘spremljevalec’ ali ‘satelit’), je postala prava senzacija, ko je krožila okoli planeta in oddajala signal ‘bip bip’. Svet ni bil nikoli več isti.
V zgodnjih letih vesoljske dobe sta velesili, ZDA in Sovjetska zveza, vodili tekmo za prevlado v vesolju. Vendar so tudi številne druge države, zlasti v Evropi in Aziji, začele razvijati svoje programe satelitov in nosilnih raket. Danes ima že sama Evropska vesoljska agencija 18 držav članic. Mnogi od najpomembnejših prebojev v raziskovanju vesolja so nastali v Evropi, od zasnove raket do geostacionarne orbite.
Pol stoletja po Sputniku je vesoljska tehnologija postala del našega vsakdanjega življenja. Na satelite se zanašamo pri televiziji in medkrajevnih telefonskih klicih, pri napovedovanju vremena, navigaciji in spremljanju naravnih nesreč. Vesoljski observatoriji raziskujejo nastanek planetov, zvezd, galaksij in samega vesolja. Vesoljska plovila so obiskala skoraj vsa večja telesa v Osončju. Na Luni pa je hodilo že 12 ljudi.
Če zadnjih 50 let zaznamuje začetek nove dobe za človeštvo, kdo ve, kaj bo doseženo v naslednjem pol stoletja? Morda boste med prvimi, ki bodo preživeli počitnice na Luni ali stopili na Mars.
