Astronavti so daleč stran od trgovin, zato so odvisni od rednih dobav hrane. Vsake nekaj mesecev prispe avtomatizirano vesoljsko plovilo, kot je na primer avtomatizirano transportno plovilo ESA (ATV) ali ruski Progress, naloženo s svežim sadjem, vodo in vnaprej pripravljenimi obroki.
Prehranjevanje v vesolju se je od časov hladne paste v aluminijastih tubah in kockastih prigrizkov močno izboljšalo. Danes je vesoljska hrana podobna tisti, ki jo vsak dan jemo na Zemlji. Vključuje zamrznjeno zelenjavo in sladice, ohlajeno hrano, sadje in mlečne izdelke. Danes jedilnik na Mednarodni vesoljski postaji vključuje več kot 100 jedi. Astronavti izberejo svoje dnevne jedilnike že dolgo pred odhodom v vesolje. Na dan so trije obroki, poleg tega pa še prigrizki, ki jih je mogoče zaužiti kadarkoli. Na voljo so tudi začimbe, kot so kečap, gorčica in majoneza. Na voljo sta tudi sol in poper, vendar le v tekoči obliki.
Vesoljska hrana je lahko v konzervah ali zavita v aluminijasto folijo. Lahko je liofilizirana, z nizko vsebnostjo vlage, predhodno kuhana ali dehidrirana (brez vode). Če je hrana dehidrirana, je ni mogoče zaužiti, dokler ji astronavti ne dodajo vroče vode. Za segrevanje hrane na ustrezno temperaturo so na voljo pečice. Tudi številne pijače so v dehidrirani obliki. Na postaji se proizvaja nekaj reciklirane vode, vendar je treba dodatne zaloge poslati gor v okviru misij za oskrbo. Pijače segajo od kave, čaja in pomarančnega soka do sadnih napitkov in limonade.
Zadostni vnos kalorij, vitaminov in mineralov je za astronavte prav tako pomemben kot za ljudi, ki živijo na Zemlji. Na dan morajo zaužiti vsaj 2000 kalorij. Med misijo člani posadke izpolnjujejo računalniški vprašalnik, v katerem navedejo, kaj so pojedli. Strokovnjaki na Zemlji jim svetujejo, če morajo izboljšati svojo prehrano.
