V vesolju so se astronavtom pridružila številna različna bitja. Tako kot ljudem se tudi večini med njimi težko prilagaja breztežnost. Izjema je majhen črv, znan kot C. elegans, ki se v orbiti očitno počuti bolje kot na Zemlji.
Ko se je astronavt ESA André Kuipers leta 2004 prvič odpravil na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), so za sopotnika izbrali C. elegans. Te mikroskopske črvičke so izbrali, ker so bile prva kompleksna oblika življenja, pri kateri so bili kartirani vsi geni (gradniki njihovih telesnih celic).
Pozneje so znanstveniki ugotovili, da je bila aktivnost sedmih genov črvov v vesolju manjša. Presenetljivo je, da so črvi brez njih delovali bolje. Rezultati so nakazovali, da so se njihove mišice prilagajale vesoljskim razmeram. Ali bi vesoljski polet lahko upočasnil proces staranja mišic?
Laboratorijski poskusi so potrdili, da so tudi druge črvi, vzrejene brez teh sedmih genov, živele dlje in bile bolj zdrave. Ker imajo ljudje s C. elegans skupnih okoli 55% genov, je bil naslednji korak ugotoviti, kako se človeške mišice odzivajo na vesoljski polet.
Med svojo drugo misijo na ISS, ki se je končala 1. julija, je André s seboj odnesel še več črvov za nadaljnjo raziskavo. Tokrat pa so preučevali tudi samega astronavta. Pred začetkom misije so mu iz ene od nog odvzeli majhen košček mišice in ga shranili za analizo. Znanstveniki so zdaj nestrpni, da bi ugotovili, kako se ta vzorec primerja z mišicami, ki so šest mesecev preživele v breztežnosti. Vendar pa ima André, za razliko od črvov, na voljo nekaj tednov, da si opomore od napornega potovanja, preden bodo njegove mišice končale pod mikroskopom.
