Pred enim letom je bil v vesolje izstreljen vesoljski observatorij Herschel agencije ESA, katerega naloga je raziskovanje infrardečega vesolja. Herschel, ki zdaj varno kroži v orbiti približno 1,5 milijona kilometrov od Zemlje, začenja razkrivati doslej skrite podrobnosti o nastajanju zvezd. Nove slike prikazujejo tisoče oddaljenih galaksij, v katerih se zvezde nastajajo z izjemno hitrostjo, ter čudovite oblake, v katerih nastajajo zvezde, razpršene po celotni galaksiji.
Herschel je največji astronomski observatorij, ki je bil kdaj koli izstreljen v vesolje, z glavnim zrcalom, ki je štirikrat širše od katerega koli prejšnjega infrardečega vesoljskega teleskopa. To mu omogoča, da hladne oblake v naši galaksiji, v katerih nastajajo zvezde, preučuje podrobneje kot kdaj koli prej. Eno od teh območij, znano kot RCW 120, vsebuje novo rojeno zvezdo, ki bo v naslednjih nekaj sto tisoč letih verjetno postala supervelikan.
Ta mlada zvezda, ki je že 8- do 10-krat težja od Sonca, je obdana z ogromnim oblakom plina in prahu, iz katerega se lahko hrani in raste. Znanstveniki še ne razumejo, kako se zvezde povečajo na 150 sončnih mas, zato bodo RCW 120 pozorno opazovali, da bi ugotovili, kako nastajajo takšne supervelikane.
Še ena nova slika teleskopa Herschel prikazuje, kako se snov v Galaksiji združuje in tvori zvezde. ‘Seme’ se najprej pojavi znotraj trakov svetlečega prahu in plina, kjer tvori verige zvezdnih jasli, dolge več deset svetlobnih let. Zunaj naše Galaksije je teleskop Herschel izmeril infrardeče sevanje iz tisočev drugih galaksij, razporejenih na območju več milijard svetlobnih let.
Z opazovanjem svetlosti teh drobnih svetlobnih pik se je izkazalo, da so se zvezde v preteklosti nastajale 10- do 15-krat hitreje kot danes. Herschel je zaznal tudi snov, ki na Zemlji v naravi ne obstaja – molekule vode, ki so jih močno sevanje razcepilo in jim dodalo električni naboj.
