Poleti 2008 bosta iz Kourouja v Francoski Gvajani poletela dva najbolj občutljiva vesoljska observatorija, ki sta bila kdaj koli izstreljena. Na krovu rakete Ariane 5 bosta Herschel, najmočnejši vesoljski teleskop na svetu, ki zazna toploto, in Planck, ki bo preučeval šibko sevanje, ki je napolnilo vesolje takoj po velikem poku.
Vse v zvezi z vesoljskim observatorijem Herschel agencije ESA je ogromno. Satelit je visok približno 7 metrov in širok 4,3 metra, njegova masa pa znaša 3,25 tone. Glavno zrcalo njegovega teleskopa meri 3,5 metra v premeru, kar je največje zrcalo, ki je bilo kdaj koli izdelano za znanstveno vesoljsko plovilo.
Observatorij je poimenovan po še enem velikem znanstveniku, nemškem astronomu in glasbeniku Williamu Herschelu. Leta 1800 je Herschel s steklenim prizmo razčlenil belo svetlobo v mavrico barv. Na njegovo presenečenje je termometer, postavljen ob rdečem svetlobnem žarku, pokazal dvig temperature. Herschel je odkril nevidno svetlobo Sonca, ki jo znanstveniki poznajo kot “infrardeče sevanje”. Pogosto jo preprosto imenujemo “toplota”.
Herschel bo nameščen na razdalji 1,5 milijona kilometrov, kar je dovolj daleč, da se izogne težavam, ki jih povzroča infrardeče sevanje Zemlje, ki bi lahko motilo opazovanja. Njegove tri naprave bodo hlajene s tekočim helijem, tako da bo njihova temperatura blizu absolutne ničle (-273 °C).
Herschel bo namenjen raziskovanju ‘hladnega’ vesolja. Njegova izjemno hladna ‘očesa’ bodo videla skozi oblake prahu, da bi raziskala območja nastajanja zvezd, središča galaksij in skrite planete. Predvsem pa bo skušal ugotoviti, kako so se v zgodnjem vesolju oblikovale galaksije in zvezde.
