Pred 23 leti je Ulf Merbold postal prvi astronavt ESA, ki je poletel v vesolje. Od takrat so po Merboldovih stopinjah sledili astronavti iz številnih držav članic ESA. Zdaj, po 14 letih čakanja, je na vrsti Christer Fuglesang, prvi švedski državljan, ki bo odletel v orbito.
Misija raketoplana STS-116 je 9. decembra (po lokalnem času) poletela iz Cape Canaverala na Floridi, na krovu pa so bili Fuglesang in šest njegovih kolegov iz NASA. Po dvodnevnem poletu se je raketoplan Discovery priključil na Mednarodno vesoljsko postajo. Astronavte je toplo pozdravila tričlanska posadka postaje, med katero je bil tudi astronavt ESA Thomas Reiter.
Glavni namen obiska je nadaljevanje gradnje ogromne in kompleksne postaje. Fuglesang bo imel ključno vlogo, saj bo sodeloval pri dveh od treh vesoljskih sprehodov, načrtovanih v okviru te misije. 12. decembra bo skupaj z Robertom Curbeamom zapustil postajo in se odpravil na 6-urni vesoljski sprehod, da bi namestil nov segment nosilnega ogrodja. Na tem mestu bodo sčasoma nameščeni štirje sončni kolektorji, ki bodo tja preneseni naslednje poletje.
Isti par bo 14. decembra opravil še en 6-urni vesoljski sprehod. Tokrat bosta okrepila oskrbo postaje z električno energijo s priključitvijo novih sončnih panelov in radiatorjev. Te ogromne naprave je septembra lani dostavil drug raketoplan.
Med svojo 12-dnevno misijo “Celsius” – poimenovano po znanem švedskem znanstveniku – bo Fuglesang izvedel tudi vrsto znanstvenih poskusov. Nekdanji prvak v frizbiju pa upa, da bo v breztežnostnem okolju podrl časovni rekord v letenju frizbija.
