Eno najbolj razburljivih poglavij v zgodovini raziskovanja vesolja se bo kmalu začelo. Po potovanju, dolgem 3 milijarde kilometrov, ki je trajalo več kot sedem let, je sonda Huygens Evropske vesoljske agencije (ESA) pripravljena na pristanek na Titanu, največjem Saturnovem satelitu.
Na božič se bo Huygens počasi ločil od matične sonde Cassini. Majhna vesoljska sonda v obliki krožnika, ki se vrti 7-krat na minuto, bo kot puščica poletela proti luni, prekriti s smogom.
Po 20 dneh spanja jo bo zbudila vgrajena ura. 14. januarja bo sonda z hitrostjo okoli 6 km na sekundo – kar je 10-krat hitreje od Concorda – trčila v zgornjo atmosfero Titana.
Ko bo toplotni ščit vesoljskega plovila dosegel temperaturo 8.000 °C, bo njegova zunanja površina zasijala v oranžno-rdeči barvi. Vendar bo najtežji del spusta končan v manj kot dveh minutah.
Ko se bo hitrost zmanjšala na 1.400 km na uro, se bo ožgani toplotni ščit odtrgal, kar bo omogočilo odprtje padal. Kamere in drugi instrumenti na sondi Huygens bodo nato opravili meritve zraka in posneli slike neznane pokrajine pod seboj.
Čez dve uri bo neustrašen evropski raziskovalec pristal na doslej neznani površini Titana.
