Marca 1986 se je vesoljsko plovilo Giotto agencije ESA približalo jedru Halleyjevega kometa na razdaljo 600 km. Poslalo je prve bližnje posnetke ledenega jedra kometa. Sedaj je na poti k kometu še ena vesoljska sonda ESA, imenovana Rosetta. Rosetta je najbolj zapletena vesoljska misija, ki jo je Evropa kdaj izvedla.
3-tonsko vesoljsko plovilo prevaža 11 eksperimentov in sondo za pristanek, na kateri je še 9 eksperimentov. Energijo črpa iz dveh ogromnih sončnih panelov, vsak dolg 14 metrov.
Sonda Rosetta, ki je bila izstreljena 2. marca 2004, bo potrebovala 10 let, da doseže komet Čurjumov-Gerasimenko. Njena ovinkasta pot vključuje tri prelete mimo Zemlje in enega mimo Marsa. Rosetta se bo tudi večkrat približala glavnemu asteroidnemu pasu med Marsom in Jupitrom ter se od njega oddaljila. To ji bo omogočilo, da posname bližinske posnetke dveh asteroidov, Steinsa in Lutetije.
Ob prihodu v bližino kometa bo sonda Rosetta upočasnila hitrost in spremenila svojo pot, tako da bo vstopila v orbito le nekaj kilometrov nad trdnim jedrom.
Ko bo komet kartiran, bo sonda Rosetta izstrelila svoj pristajalnik (imenovan Philae). Ta se bo pritrdil na jedro kometa in poslal prve slike s površine kometa.
V višini bo sonda sledila kometu, ki se hitro približuje notranjemu delu Osončja. Med tem 18-mesečnim zasledovanjem se bo zamrznjen led na kometu spremenil v plin, pri čemer bodo v vesolje švigali curki snovi. Rosetta nam bo prvič prikazala dramatične spremembe, ki se dogajajo, ko Sonce segreva ta vesoljski ledenik.
