Saturn je znan kot ‘vladar obročev’, čeprav imajo tudi drugi trije plinski velikan – Jupiter, Uran in Neptun – obroče. Saturnov sistem pa zavzema posebno mesto, saj so njegovi obroči izjemno svetli in zelo veliki.
Morda gre za ostanke satelita ali kometa, ki se je razletel. Ko so jih odkrili v 17. stoletju, so jih risbe prikazovale kot ogromna ‘ušesa Mička Miška’ na obeh straneh planeta. S izboljševanjem teleskopov so astronomi ugotovili, da so sestavljeni iz milijonov koščkov ledu in kamna. Vrzeli v obročih so nastale zaradi gravitacije bližnjih lun.
Ploščati obroči, podobni ogromnemu zgoščenemu disku, imajo premer več kot 275 000 km – dovolj širok, da bi zapolnil večino razdalje med Zemljo in Luno –, vendar so debeli manj kot 1 km. Ko se Saturn in Zemlja gibljeta gor in dol po svojih tirnicah, se spreminja tudi naš pogled na obroče. Leta 2003 so bili najsvetlejši in najlepši. Vendar jih vsakih 15 let vidimo s stranskega profila. Takrat so nevidni, razen skozi največje teleskope. To je dober čas za iskanje majhnih lun v bližini obročev.
