Že tisoče let se pojavljajo poročila o ljudeh, ki so na Luni opazili svetle bliske. Kaj bi to lahko bilo? Čudne luči v Zemljini atmosferi? Dokazi o obiskovalcih iz vesolja? Ali pa so se vsi ti ljudje motili? Projekt ESA z imenom NELIOTA je opazoval te bliske, njegove ugotovitve pa so fascinantne!
NELIOTA je kratica za »Near-Earth Object Lunar Impacts and Optical Transients« (Lunini udarci objektov v bližini Zemlje in optični prehodni pojavi). Projekt uporablja velik teleskop, ki ga upravlja Nacionalni observatorij v Atenah in je opremljen s posebno kamero, ki zelo hitro posname veliko fotografij. Z uporabo te opreme znanstveniki iz projekta NELIOTA opazujejo Luno in beležijo podatke. Opazili so veliko teh nenavadnih svetlobnih utripov na Luni – v povprečju enega na nekaj ur! Kaj torej so?
V vesolju je veliko drobnih koščkov kamnin in drugih snovi, ki včasih trčijo v planet ali luno. Ko se to zgodi na Zemlji, se ti koščki pogosto zažgejo v naši atmosferi in ustvarijo tisto, kar imenujemo meteor (včasih imenovan tudi “padajoča zvezda”). Naša Luna pa nima atmosfere, zato se drobni kamni, ko trčijo vanjo, razbijejo ob površini in ustvarijo kratek blisk!
Zmogljivi teleskop in kamera NELIOTA sta razkrila, da so ti bliski precej pogosti, čeprav so s prostim očesom vidni le najsvetlejši. Kljub temu jih je težko zabeležiti, saj morajo udarci potekati na delih Lune, ki jih Sonce trenutno ne osvetljuje. V nasprotnem primeru so okoliške lunine skale tako svetle, da zasenčijo blisk. Znanstveniki agencije ESA so doslej zabeležili 55 bliskov, vendar napovedujejo, da dejansko vidijo le majhen del skupnega števila, ki naj bi znašalo približno osem bliskov na uro!
Ta raziskava je pomembna iz več razlogov. Prvič, pomaga nam izvedeti več o Luni in o tem, zakaj je njena površina, prekrita s kraterji, takšna, kakršna je. Prav tako nam omogoča boljše razumevanje, koliko objektov v bližini Zemlje (NEO) – kot so majhni kamni v vesolju, asteroidi in kometi – se nahaja v Zemljini vesoljski soseščini. Večji NEO-ji bi lahko bili nevarni za Zemljo, če bi trčili vanjo, zato se lahko bolje pripravimo na zaščito, če imamo več informacij. ESA to jemlje resno in načrtuje ambiciozno misijo z imenom Hera, ki bo preizkusila načine, kako preusmeriti asteroide na trkovnih poteh izven nevarnosti.
Projekt NELIOTA naj bi se kmalu zaključil, a je bil tako uspešen, da mu je bilo odobreno podaljšanje, zato se bo eksperiment nadaljeval do januarja 2021!
Zanimiv podatek: NELIOTA uporablja teleskop Kryoneri, ki je največji teleskop na Zemlji in je namenjen izključno opazovanju Lune.
