Največja digitalna kamera, ki je bila kdajkoli izdelana za vesoljsko misijo, je bila pred kratkim dokončana po več tednih trdega dela. Ta “matrika z milijardo pikslov”, sestavljena iz 106 posameznih elektronskih detektorjev, bo služila kot izjemno občutljivo “oko” misije Gaia Evropske vesoljske agencije (ESA) za kartiranje galaksij.
Medtem ko lahko človeško oko brez pomoči v jasni noči vidi več tisoč zvezd, bo Gaia preučila milijardo zvezd v naši galaksiji, Mlečni cesti. V okviru petletne misije, ki se bo začela leta 2013, bo posredovala doslej najboljše podatke o položajih in gibanju teh zvezd ter o njihovi svetlosti.
Da bi lahko zaznavala zvezde, ki so do milijonkrat šibkejše od tistih, ki jih lahko vidi človeško oko, bo sonda Gaia opremljena z nizom CCD-senzorjev (charge-coupled devices), ki so naprednejše različice čipov, uporabljenih v vsakdanjih digitalnih fotoaparatih. Ti pravokotni detektorji, razviti v Veliki Britaniji, so nekoliko manjši od kreditne kartice – vsak meri 4,7 x 6 cm –, a tanjši od človeškega lasu!
Mozaik velikosti 0,5 x 1,0 metra je bil sestavljen v obratu v Toulousu pri glavnem izvajalcu projekta Gaia, podjetju Astrium France. Tehniki so vsak CCD skrbno sestavili, pri čemer so med njimi pustili le 1 mm razmika. Delali so v dveh izmenah v strogo nadzorovanih pogojih čistega prostora in vsak dan dodali povprečno štiri CCD-je, svojo nalogo pa so končno zaključili 1. junija.
Končana matrika je podobna majhni površini, obloženi s ploščicami, razporejenimi v sedmih vrstah. Ko bodo detektorji v orbiti, bodo vzdrževani na temperaturi –110 °C, da se poveča njihova občutljivost. Gaia bo delovala na razdalji 1,5 milijona km, na nočni strani Zemlje. Med vrtenjem bosta oba teleskopa sonde Gaia prečesavala nebo in podrobno preučevala vsako zvezdo, ko se bo ta premikala čez njuno vidno polje.
