Saturnov luna Titan je eden največjih in najbolj zanimivih satelitov v Osončju. Na žalost je njegova površina skrita pod debelo plastjo oranžnih oblakov. Še do nedavnega nihče ni vedel, kakšna je površina Titana.
Eden od načinov, kako prodreti skozi oblačno plast, je uporaba radarskega instrumenta na vesoljski sondi Cassini agencije NASA. Radijski signali s sonde Cassini prehajajo skozi oblake in se odbijajo od površine. Z analizo odmevov so znanstveniki nedavno odkrili številna temna območja. Nekatera od teh območij so povezana z ozkimi, vijugastimi kanali – verjetno rekami.
Zdi se verjetno, da so gladka, temna območja na radarskih posnetkih jezera. Vendar pa je temperatura na površini Titana -180 °C, zato v njih ne more biti vode. Zdi se namreč, da so sestavljena iz tekočega metana ali etana. (Na Zemlji se metan uporablja kot gorivo v kotlih in kuhalnikih.)
Mnogi so upali, da bo sonda Huygens agencije ESA med spustom na površino 14. januarja 2005 pristala v jezeru metana. Njena kamera pa je pokazala suho ravnino, prekrito z ledenimi kamenčki.
Od tega spektakularnega uspeha so znanstveniki našli nenavaden način, da izvejo več o okolici sonda Huygens. Ključ je bil nenavaden vzorec nihanja v radijskem signalu, ki ga je sonda Huygens pošiljala sondi Cassini. Del radijskega žarka se je odbijal od površine in ni šel naravnost k sondi Cassini. Analiza signala je pokazala, da je površina do 2 km od sonde precej ravna. To suho jezero je pretežno prekrito z ledenimi kamenčki premera približno 5–10 cm.
