Evropa ima svoje vremenske satelite, imenovane Meteosat. Prvi satelit Meteosat je ESA 23. novembra 1977 izstrelila v geostacionarno orbito, 36 000 km nad Gvinejskim zalivom.
Od takrat je bilo izstreljenih še osem satelitov Meteosat. Zadnji med njimi (Meteosat-9) je začel polno delovati 29. januarja 2004. V naslednjih nekaj letih sta načrtovana še dva, ki jima bo sledila tretja generacija satelitov.
Najnovejši sateliti Meteosat (imenovani ‘druga generacija’) imajo v primerjavi s prejšnjimi modeli številne izboljšave v zasnovi. Ena od prednosti je, da lahko pogosteje pošiljajo ostrejše slike.
Satelit Meteosat-9 ima en instrument, s katerim je mogoče podnevi in ponoči opazovati oblake, kopno, oceane, sneg in led. Drugi instrument je namenjen podnebnim raziskavam. Zbrani podatki pomagajo meteorologom prepoznati in napovedati nevarne vremenske razmere. To vključuje gosto meglo, nevihte ter nenadno nastajanje močnih neviht z orkanskim vetrom in močnim dežjem. Izboljšale so se tudi dolgoročne vremenske napovedi.
Do oktobra 2006 ni bil noben evropski vremenski satelit umeščen v polarno orbito. To se je spremenilo z izstrelitvijo satelita z imenom MetOp-A. MetOp-B, drugi satelit iz te serije, je bil izstreljen 17. septembra 2012 in deluje skupaj s satelitom MetOp-A, s čimer se količina podatkov še dodatno povečuje. Tretji in zadnji satelit, MetOp-C, bo izstreljen leta 2016.
