Iskanje planetov daleč onkraj našega Osončja je 27. decembra 2006 z izstrelitvijo evropske vesoljske sonde COROT vstopilo v novo obdobje. Satelit COROT, ki ga je v orbito ponesla nova različica rakete Sojuz, je ob 15:23 po srednjeevropskem času vzletel s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu. 50 minut kasneje je bil 630 kg težki satelit umeščen v idealno polarno orbito, 900 km nad Zemljo.
Od takrat se 30-centimetrski teleskop in izjemno občutljiva kamera na sondi COROT uporabljata za preučevanje ‘zvezdnih potresov’ in iskanje novih svetov. Sonda to počne tako, da zbira šibko svetlobo 120.000 zvezd in jo pošilja v posebno dvodelno kamero.
Polovica kamere je namenjena odkrivanju oddaljenih planetov. To poteka z zaznavanjem neznatnih padcev svetlosti zvezde, ko se planet premika pred njo. Mnogi od objektov, ki jih je odkril COROT, so ‘vroči Jupitri’ – orjaški planeti, ki se nahajajo zelo blizu svojih zvezd. Vendar je zaznal tudi majhno število ‘superzemelj’. Ti kamniti svetovi so le nekajkrat večji od Zemlje. COROT-7b – s premerom, manjšim od dvakratnega premera Zemlje – je bil najmanjši eksoplanet, ki je bil kdaj koli odkrit.
Druga polovica kamere lahko zazna najmanjše spremembe v svetilnosti zvezde, ki jih povzročajo zvočni valovi, ki se širijo po njeni površini. Ti valovi so podobni potresnim valovom na Zemlji in znanstvenikom omogočajo, da izvejo veliko o razmerah v notranjosti vsake zvezde. Podobne raziskave Sonca so bile že opravljene s pomočjo vesoljske sonde SOHO agencije ESA.
