Zrak je poln drobnih, lebdečih delcev prahu in kapljic – znanih kot “aerosoli”. Mnoge aerosole nastaja v naravi. Mednje spadajo pesek iz puščavskih prašnih nevih, solni delci iz oceana, ledeni kristali, pepel iz požarov in vulkanskih izbruhov.
Človekove dejavnosti prav tako povečujejo količino aerosolov v ozračju. Aerosoli črnega saj in žveplovega dioksida se dvigajo iz “umazanih” elektrarn in tovarniških dimnikov. Drugi aerosoli se izpuščajo iz izpušnih plinov avtomobilov in letalskih motorjev.
Aerosoli so tako majhni, da se lahko razširijo po vsem svetu. Lahko povzročajo astmo in povzročajo kisli dež, ki ubija ribe in drevesa. Prav tako vplivajo na podnebne spremembe, saj absorbirajo in razpršujejo sončno svetlobo. Podatki, ki jih pošiljajo sateliti, znanstvenikom pomagajo pri preučevanju širjenja aerosolov in njihovega vpliva na planet.
Štirje instrumenti na satelitu Envisat agencije ESA se uporabljajo za kartiranje koncentracij prašnih delcev in oblačnih kapljic, od talne ravni do višine 100 km. Z njimi je mogoče zaznati oblake aerosolov in onesnaževal, ki prekrivajo večja industrijska mesta ali goreče gozdove. Prav tako lahko zaznajo sledi izpušnih plinov, ki jih v zgornji atmosferi puščajo potniška letala.
