Pred 18 meseci so bili znanstveniki obupani, ko je satelit, ki naj bi pošiljal ključne podatke o podnebnih spremembah, izginil zaradi neuspešnega izstrelitve. Vendar se je ESA hitro odločila za ponovno izgradnjo CryoSata, misija pa je zdaj na dobri poti k ponovni vzpostavitvi. Ko bo CryoSat-2 leta 2009 poletel v vesolje, bo namreč še zmogljivejši od svojega predhodnika.
Velika prednost satelita CryoSat-2 je njegova zmožnost merjenja sprememb debeline ledene odeje, tako na kopnem kot na morju. Njegov glavni radarski instrument in identičen rezervni instrument bosta lahko preučevala zemeljske ledene plošče in ledenike v vseh vremenskih razmerah, podnevi ali ponoči.
Da bi se pripravili na izstrelitev, se v Arktiki začenjajo številni terenski poskusi. Eden izmed njih je ekspedicija »Arctic Arc«, ki poteka v okviru Mednarodnega polarnega leta. Dva belgijska raziskovalca te ekspedicije, Alain Hubert in Dixie Dansercoer, sta se pravkar odpravila na izjemno naporno 110-dnevno potovanje čez zamrznjeno divjino.
Oba neustrašna raziskovalca bosta, vsak s 130-kilogramskim sani, na katerih bosta prevažala zaloge in opremo, ‘hodila’ čez vrh sveta, od otoka v Sibiriji do južne Grenlandije. Na poti bosta natančno beležila globino snega. Takšne meritve so izredno koristne za preverjanje metode, s katero se radarske meritve satelita CryoSat pretvarjajo v natančne podatke o debelini ledu.
Znanstveniki se bodo sredi aprila odpravili tudi na z ledom prekrite otoke Svalbard. Njihove meritve snega in ledu bodo primerjali s podatki, ki jih bo posredovalo letalo, opremljeno s kopijo radarskega instrumenta CryoSat.
