Vreme se lahko nenadoma poslabša, zato je ključnega pomena, da meteorologi prejemajo neprekinjene podatke iz vesolja.
Evropski satelit Meteosat-9 vsakih 15 minut, podnevi in ponoči, pošilja slike vremena s skoraj ene tretjine sveta. Nahaja se 36 000 km nad Zahodno Afriko in ves čas opazuje isto območje. V bližini je vedno v pripravljenosti rezervni satelit, ki v primeru težav prevzame njegovo vlogo.
Podatki o vidnem spektru, infrardečem spektru (toplota), vodni pari in drugi ključni podatki se pošiljajo upravljavcu satelitov Meteosat, organizaciji Eumetsat. Surovi podatki se obdelujejo v Darmstadtu v Nemčiji, nato pa se pošljejo uporabnikom.
Od oktobra 2006 naprej podatke o vremenu pošilja tudi evropski satelit MetOp-A. Podatki s tega polarnega satelit v polarni orbiti se prenašajo prek zemeljske postaje na norveškem otoku Spitsbergen. Tudi slike in informacije o atmosferi ter oceanih se neprekinjeno pošiljajo na zemljo za lokalne uporabnike.
Evropski sateliti so del globalnega sistema za spremljanje vremena. Številne različne države si med seboj izmenjujejo podatke iz svojih satelitov.
Sateliti Meteosat so evropskim partnerjem pomagali tudi na druge načine. Ko je leta 1991 odpovedal ameriški satelit, je Meteosat-3 prečkal Atlantik, da bi prevzel njegove naloge.
Leta 1998 so satelit Meteosat-5 premaknili nad Indijski ocean. V okviru mednarodnega poskusa je pomagal pri spremljanju tega območja, ki je znano po svojih monsunih.
