Želite vedeti, ali bo med piknikom deževalo ali pa bo na vašem izletu sončno? Danes je to enostavno ugotoviti s pomočjo satelitskih posnetkov na televiziji ali internetu.
Še pred nekaj desetletji so bile vremenske napovedi precej manj zanesljive. Eden od problemov je bil, da so bile vremenske postaje postavljene le na nekaj lokacijah. Vse ostalo je bilo glede vremenskih razmer skoraj popolna uganka.
Danes sateliti zagotavljajo popolno pokritost celotne Zemlje. Vsak oblačni sistem in vsako neurje je mogoče opazovati, kako nastaja in se spreminja.
Prvi meteorološki satelit, TIROS (Television and InfraRed Observation Satellite), je bil izstreljen 1. aprila 1960. Na njem sta bili nameščeni dve televizijski kameri, ki sta na Zemljo pošiljali slike z grobo zrnatostjo.
Današnji vremenski sateliti so večji in precej naprednejši. Meteorologom zagotavljajo izredno podrobne slike in druge koristne informacije o atmosferi in oceanih, ki jim pomagajo izboljšati napovedi. Nekateri vremenski sateliti vedno krožijo nad istim delom zemeljske površine. Nahajajo se v geostacionarnih tirnicah, 36 000 km nad ekvatorjem.
Drugi pa obkrožajo Zemljo od severnega do južnega pola in nazaj. Letijo precej bližje površini (nekateri celo na višini 800 km) in zagotavljajo zelo podrobne, bližnje posnetke vremenskih sistemov po vsem svetu.
