Po 10 dolgih letih potovanja, med katerim je preletela več kot polovico dolžine Osončja in petkrat obkrožila Sonce, je vesoljska sonda Rosetta končno prispela na svoj cilj: komet 67P/Čurjumov–Gerasimenko!
Rosetta trenutno kroži 100 km nad površino kometa in pošilja podatke o svojem novem prijatelju nazaj na Zemljo. V naslednjih nekaj tednih bo glavna naloga Rosette iskanje idealnega mesta za pristanek sonde, ki jo prevaža, imenovane Philae (izgovarja se FEE-lay).
Če bo vse potekalo po načrtih, bo Philae že čez nekaj mesecev postala prva sonda v zgodovini, ki bo pristala na površini kometa!
A potovanje sonda Rosetta se s tem še ne bo končalo; majhna sonda bo še več mesecev potovala ob kometu, medtem ko se bo ta gibal okoli Sonca in se nato spet vračal proti Jupitru.
Čez eno leto se bosta na svoji poti po Sončnem sistemu približala točki, ki je najbližja Soncu – prav tam bo komet resnično začel sijati.
Kometi so kepe kozmičnega ledu in kamna, kar pomeni, da se bo komet 67P, ko se bo približeval Soncu, začel taliti. Izparjeni led s kometa bo ustvaril čudovit rep, podoben tistim, ki jih včasih z nekaj sreče vidimo, kako se pomikajo po našem nebu.
Na žalost kometa 67P ne bomo mogli opazovati na našem nočnem nebu brez zmogljivih teleskopov, kljub njegovemu bleščečemu repu. Namesto tega nam bo sonda Rosetta ponudila nekaj še boljšega – pogled od blizu na to, kako se komet spreminja v bleščavi Sonca!
Zanimiv podatek
Misija je poimenovana po Rosettski plošči, starodavni kamniti plošči, ki nam je omogočila razvozlati staroegipčanske hieroglife. Podobno kot Rosettska plošča bo tudi misija Rosetta Evropske vesoljske agencije (ESA) na novo oblikovala naše razumevanje preteklosti, saj bo razkrila skrivnosti teles, nastalih iz ostankov iz časa nastanka našega Osončja: kometov.
