Mars se pogosto obravnava kot sušen svet, prekrit s puščavami. Vendar ima Rdeči planet, podobno kot Zemlja, na severnem in južnem polu dve veliki ledeni pokrovi. Če bodo ljudje nekega dne živeli na Marsu, je pomembno vedeti, koliko zamrznjene vode je v teh ledenih pokrovih. Prav to zdaj ugotavlja instrument MARSIS na sondi Mars Express Evropske vesoljske agencije (ESA).
Za merjenje debeline južnega ledenega pokrova radarski instrument pošilja nevidne signale proti površini in beleži odmeve. Na ta način je radar sposoben ‘videti’ skozi plasti vse do dna ledu. Narejenih je bilo več kot 300 takih ‘rezov’ skozi plasti ledu in prahu, ki prekrivajo pol.
Danes vemo, da je južna ledena kapica debela do 3,7 km. Če bi se ves led stopil, bi celoten planet prekrival ocean, globok približno 11 metrov. Kljub teži tega ogromnega ledenega pokrova se kamnina pod ledom ni potisnila navzdol – to je dokaz, da je trdnejša od zemeljske skorje.
Tekoče radarske raziskave severne polarne kape so pokazale, da je debela približno 1,8 km. Zdi se, da so tanke plasti vodnega ledu in prahu na obeh polih posledica sezonskih in dolgoročnih podnebnih sprememb. Čeprav polarni pokrovi vsebujejo večino znane vode na sodobnem Marsu, so bila morda v daljni preteklosti tudi druga območja na planetu dovolj vlažna, da so omogočala življenje.
