Več stoletij je bil edini način, da si je bilo mogoče dobro ogledati obsežno območje, vzpon na višje ležeče območje. Nato je izum balonov in letal opazovanje Zemlje znatno olajšal.
V vesoljski dobi se sateliti vedno pogosteje uporabljajo za opazovanje vseh vidikov našega planeta.
Ker opazujejo Zemljo z velike razdalje, jih pogosto imenujemo sateliti za “daljinsko zaznavanje”.
Najbolj podrobne slike zemeljske površine in atmosfere pošiljajo sateliti v nizkih tirnicah, ki jih vodijo nad severnim in južnim polom.
Medtem ko se Zemlja vrti pod njimi, lahko ti sateliti vsakih nekaj dni posnamejo slike celotnega planeta – pas za pasom.
Sateliti v polarnih tirnicah preučujejo ledno in snežno odejo, rabo zemljišč, onesnaženost zraka in vode ter lokalne vremenske razmere. Polarna satelita agencije ESA sta Evropski satelit za daljinsko zaznavanje (ERS-2) in okoljski satelit Envisat.
Druga vesoljska plovila neprestano opazujejo isti del Zemlje, medtem ko krožijo 36.000 km nad ekvatorjem. To jim omogoča širši pogled, vendar pa zaradi tega ne morejo videti Zemlje tako podrobno.
Evropa je doslej v tovrstno “geostacionarno” orbito izstrelila osem vremenskih satelitov, imenovanih Meteosat.
