13. marca 1986 je vesoljsko plovilo Giotto agencije ESA poslalo slike črnega, krompirju podobnega telesa, iz katerega so v vesolje bruhali svetli curki snovi. To je bil prvi primer, ko je kdo videl trdno jedro v središču kometa.
Giottov cilj je bil Halleyjev komet, poimenovan po britanskem astronomu iz 17. stoletja, Edmondu Halleyju. Bil je prvi, ki je ugotovil, da je ta svetel komet reden obiskovalec, ki se v notranji del Osončja vrača vsakih 75–76 let. Njegov naslednji obisk na našem nebu je predviden za leto 2061.
Halleyjev komet je najbolj znan med milijoni kometov, ki krožijo okoli Sonca. Tudi ko se nahaja v temi zunanjega Sončnega sistema, Halleyjev komet še vedno vpliva na naš planet. Vsako leto oktobra Zemlja prečka tok drobnega prahu, ki ga je za seboj pustil komet, kar povzroči meteoritični roj Orionidov. Domneva se, da je Halleyjev komet odgovoren tudi za meteoritični roj Eta Aquarid, ki se pojavi vsako leto v maju. Ti meteori, pogosto znani kot “padajoče zvezde”, so svetle sledi, ki jih za seboj puščajo drobna, hitro leteča zrna kometnih ostankov, ki zgorevajo v Zemljini atmosferi.
Od izjemnega uspeha misije Giotto so vesoljska plovila raziskovala tudi druge komete. Najambicioznejša misija pa je vesoljsko plovilo Rosetta agencije ESA, namenjeno raziskovanju kometov, ki bo leta 2014 prispelo do kometa Čurjumov-Gerasimenko. Rosetta bo letela ob jedru kometa in podrobno preučevala spremembe, ki se dogajajo, ko ga segreva Sonce. Iz nje se bo izstrelil tudi majhen plovilo imenovano Philae, ki bo izvedlo prvo mehko pristajanje na kometu!
