Napreden sistem ‘elektronskega nosu’, ki je bil prvotno razvit za spremljanje kakovosti zraka znotraj vesoljskih postaj, se zdaj uporablja za reševanje življenj na Zemlji. Sistem je bil uspešno uporabljen na dveh misijah Evropske vesoljske agencije (ESA) na vesoljsko postajo Mir v letih 1995 in 1997. Svojo vrednost je dokazal, ko je ‘zaznal’ prve znake potencialno smrtonosnega požara na krovu.
Elektronski nos je sestavljen iz treh elementov. Napreden senzor zazna najmanjše količine nenavadnih snovi v zraku. Mikročip prepozna te onesnaževalce. Sistem za obdelavo podatkov nato sproži alarm, če so ti škodljivi.
V zadnjih letih so inženirji iz Nemčije in Švedske s podporo ESA razvili sistem za industrijske namene. Zato je bil sistem uveden kot sistem za odkrivanje požarov, ki zagotavlja zgodnje opozarjanje pred požari v stockholmskem podzemnem železniškem omrežju. Elektronski nos, ki je sposoben zaznati prve znake dima v 56 podzemnih postajah mesta in 60 km predorov, je veliko manj občutljiv na vlago in drobni prah kot prejšnji sistemi za odkrivanje.
Sistem se je izkazal tudi kot sistem zgodnjega opozarjanja pred bolnišničnimi mikroorganizmi. Zgodnje odkrivanje virusov in okužb je ključnega pomena za reševanje življenj bolnikov, ki so prejeli presaditev organov ali so na oddelkih za intenzivno nego. Bakterije in glive v zraku prav tako predstavljajo visoko tveganje okužbe za paciente, ki so priključeni na umetno dihanje. Z identifikacijo teh mikroorganizmov v zraku elektronski nos olajša predpisovanje ustreznih zdravil in deluje kot ključno orodje v boju proti okužbam.
