Ali ste opazili, kaj se zgodi, če iz balona spustite zrak? Zrak se giblje v eno smer, balon pa v nasprotno. Rakete delujejo na podoben način. Izpušni plini, ki z visoko hitrostjo izhajajo iz šobe motorja, potiskajo raketo naprej.
Večina sodobnih nosilnih raket, kot je evropska Ariane 5, je zelo zapletena in ob vzletu tehta več sto ton. Večino te teže predstavlja gorivo, na primer tekoči vodik in tekoči kisik.
Rakete potrebujejo ogromno goriva, da premagajo zemeljsko gravitacijo. Šele ko dosežejo hitrost 28 000 km/h, so dovolj hitre, da vstopijo v orbito.
Večina raket je sestavljena iz dveh ali treh stopenj. Ko stopnja porabi vse gorivo, se loči od preostalega dela rakete, da se znebijo odvečne teže. Nato pade nazaj (ponavadi v ocean in daleč stran od naseljenih območij) ali zgori v atmosferi.
Velike nosilne rakete pogosto dobijo dodatni zagon z raketami, pritrjenimi na prvo stopnjo. Te lahko uporabljajo trdno ali tekoče gorivo. Tudi te se običajno zavržejo.
