Danes je minilo trideset let, odkar je bil 28. novembra 1983 v vesolje izstreljen prvi v Evropi izdelani Spacelab na vesoljski ladji Columbia. Na tej misiji je letel prvi astronavt ESA Ulf Merbold, kar je zaznamovalo vstop ESA v področje človeških vesoljskih poletov.
Šest astronavtov na misiji Spacelab-1 je delalo v dveh skupinah v 12-urnih izmenah, kar je omogočalo neprekinjeno delovanje. Izvedli so več kot 70 poskusov s področij sončne fizike, fizike vesoljskega plazma, astronomije, opazovanja Zemlje, znanosti o materialih, tehnologije in življenjskih znanosti.
Potem ko je v nekaj več kot 10 dneh 166-krat obkrožila Zemljo, se je Columbia 8. decembra vrnila na Zemljo.
Med letoma 1983 in 1998 so moduli Spacelab 22-krat poleteli z vesoljskim čolnom in skupaj preživeli 244 dni v orbiti! V okviru poskusov so raziskovali možnosti raziskav v breztežnostnem stanju na številnih znanstvenih področjih, kar je pripeljalo do razvoja kovin vesoljske dobe, ki se uporabljajo v serijsko proizvedenih pametnih telefonih, ter odkrili področja vesoljskih raziskav, ki so obetavna za zdravljenje kroničnih mišičnih bolezni.
Evropski laboratorij »Columbus« na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) je nastal iz programa »Spacelab«. V notranjosti je »Spacelab« uporabljal standardizirane znanstvene police, ki so prispevale k njegovemu uspehu in so bile prevzete za vse laboratorijske module postaje.
Tako kot so Spacelab upravljale mednarodne ekipe astronavtov, tako tudi današnje evropske poskuse in laboratorije na postaji. Za njihovo delovanje in izvajanje znanstvenih raziskav skrbi stalna posadka postaje – ki zdaj vključuje tudi evropske astronavte.
