Minilo je že več sto let, odkar je Krištof Kolumb plul po svetu in odkrival nove svetove – a ne pustite, da vam kdor koli reče, da je doba odkritij minila. Vesolje je ogromno in polno skrivnosti, ki jih je treba odkriti, kot je na primer svet kometa 67P/Čurimov-Gerasimenko, ki ga trenutno raziskuje vesoljska sonda Rosetta.
Odkar je sonda Rosetta avgusta lani prispela k kometu, je preučila več kot dve tretjini njegove površine, ki se je izkazala za zanimivejšo, kot se je pričakovalo. Pokrajina je razburljiva mešanica, saj so nekatere regije prekrite z gostim prahom, druge pa zaznamujejo skalnate pečine in kanjoni. Na drugih območjih pa najdemo ogromne jarke, jame in balvane ali gladke puščave.
Mnoge strme pečine na Rosetti so prekrite z razpokami, ki izgledajo nevarno. Največja razpoka je dolga 500 metrov – to je toliko kot pet nogometnih igrišč!
Še ena zanimiva značilnost so curki, ki so jih opazili, kako se dvigajo iz jam, razpršenih po površini kometa. Plin, ki uhaja iz teh curkov, deluje podobno kot veter na Zemlji in po površini premika prah. To včasih ustvarja valove po površini, podobne tistim, ki jih včasih vidimo na plaži, ko se plima umika.
V teh nekaj mesecih, odkar Rosetta potuje ob kometu, smo se že ogromno naučili. Ker bo Rosetta v naslednjem letu zbrala še več podatkov, so znanstveniki prepričani, da bodo končno lahko odgovorili na nekatera pomembna vprašanja o nastanku našega Osončja!
Zanimiv podatek: Dan na kometu Rosetta traja polovico zemeljskega dneva, torej le 12 ur. Vendar pa za en obhod okoli Sonca potrebuje 6-krat več časa kot Zemlja.
