Požari lahko pustošijo tako v mestih kot na podeželju. Gozdni požari lahko dosežejo temperaturo do 800 °C in se širijo s hitrostjo do 100 metrov na minuto, pri čemer v hipu uničijo celotno območje.
Leta 2003 so požari v južni Evropi uničili več kot pol milijona hektarjev gozdov, kar je povzročilo škodo v višini več milijard evrov. Leta 2010 je območje okoli ruske prestolnice Moskve prizadela vročinska vala s temperaturami do 40 °C. To je povzročilo najhujše gozdne požare v tej regiji v zadnjih 15 letih. Takšne izredne razmere bi se lahko poslabšale in postale pogostejše, če bo globalno segrevanje povzročilo, da bodo poletja suha in vroča.
Sateliti ESA za opazovanje Zemlje se lahko na različne načine uporabljajo v boju proti nevarnosti požarov po vsem svetu.
Z njimi je mogoče posneti območja, ki gorijo, in izločiti glavna žarišča znotraj pogorelega območja. Prav tako lahko zaznavajo toplogredne pline in dimne stolpe, ki jih povzročajo požari.
Z beleženjem požarov vsaj dvakrat na dan je mogoče ugotoviti, kako se razvijajo. Prav tako je mogoče oceniti obseg škode.
Podatke iz vremenskih satelitov in satelitov za opazovanje Zemlje je mogoče združiti in na tej podlagi pripraviti dnevne zemljevide. Ti gasilcem omogočajo, da se osredotočijo na območja, ki so najbolj ogrožena.
Satelitske slike, posnete v obdobju več let, olajšujejo napovedovanje prihodnjih požarov in pripravo nanje.
