Ste se kdaj opekli na soncu? To opeklinje kože povzroča ultravijolično (UV) sevanje Sonca. Hude opekline niso le boleče, ampak lahko povzročijo tudi kožnega raka.
Na srečo skoraj vse škodljivo UV-sevanje absorbira plast ozona, ki se nahaja 20–50 km nad Zemljo. Vendar je ozon oblika kisika, ki jo lahko določene umetne kemikalije zlahka uničijo.
Leta 1987 so se vodilne industrijske države dogovorile, da bodo te kemikalije postopno umaknile iz uporabe. Kljub temu so sateliti pokazali, da se tanjšanje ozonskega plašča nad Antarktiko nadaljuje. Ozonska luknja je leta 2000 dosegla rekordno velikost, ko je pokrivala skoraj 30 milijonov kvadratnih kilometrov, kar je približno velikost severnoameriškega kontinenta. Leta 2006 se je iz ozračja izgubila še večja količina ozona, čeprav je bila luknja nekoliko manjša.
Nad Arktiko so se pojavile tudi manjše ozonske luknje. Zaradi teh lukenj v gosto naseljena območja Evrope prodre več ultravijoličnega sevanja.
Sateliti ESA, kot sta MetOp in Envisat, imajo ključno vlogo pri raziskavah ozonske luknje. Znanstvenikom omogočajo spremljanje velikosti luknje in pridobivanje več informacij o vzrokih za njeno povečevanje ali zmanjševanje.
Prvi evropski meteorološki satelit v polarni orbiti, MetOp-A, je opremljen z naprednim instrumentom za spremljanje ozona. Satelit Envisat ima tri instrumente, s katerimi je mogoče preučevati ozon in onesnaževala, ki ga v zgornjih plasteh atmosfere razgrajujejo.
