Naša galaksija, Mlečna pot, se občasno razsvetli zaradi ogromne eksplozije. Ta nasilen pojav, znan kot supernova, označuje smrt supervelikana – zvezde velike mase, ki je mnogokrat večja od Sonca. Ena od zadnjih supernov v galaksiji Mlečna pot se je zgodila pred približno 340 leti v ozvezdju Kasiopeje, zato je znana kot Kasiopeja A (Cas A).
Cas A se nahaja deset tisoč svetlobnih let od Zemlje. Observatoriji, kot je vesoljski teleskop Hubble, ki ga upravljata NASA in ESA, so podrobno preučili preostali oblak žarečega plina in prahu.
Na posnetkih je videti raztrgan obroč snovi, ki se hitro oddaljuje od mesta eksplozije. Del te snovi se giblje s hitrostjo približno 50 milijonov km na uro (kar je dovolj hitro, da bi v 30 sekundah prepotoval razdaljo od Zemlje do Lune!). Ogromni vrtinci ostankov žarijo, ker jih je segrela udarna valovna supernove, ko je ta letela mimo.
Obstaja več vrst eksplozij supernov. Cas A je eksplodirala, ko je majhna zvezda, znana kot bela pritlikavka, privlekla veliko snovi iz bližnje zvezde. Ko se je plin kopičil, je bela pritlikavka postala tako vroča in aktivna, da je eksplodirala. Druge supernove nastanejo, ko se v jedrih masivnih zvez izčrpa jedrsko gorivo. Ker jedro ne more več oddajati energije, se sesede in uniči zvezdo.
Supernove so pomembne, ker po galaksiji razširjajo zvezdno snov. Skoraj vse na Zemlji (vključno z nami!) je sestavljeno iz elementov (kot sta ogljik in železo), ki izvirajo iz tega zvezdnega prahu.
