Najmočnejši naprava za kartiranje zvezd, ki je bila kdaj koli zgrajena, bo 19. decembra izstreljena iz evropskega vesoljskega izstrelitvenega centra v Francoski Gvajani. Raketa Sojuz bo 2-tonski vesoljski observatorij, znan pod imenom Gaia, poslala 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje. Od tam bo naslednjih pet let izvajal popis približno ene milijarde zvezd v naši galaksiji, Mlečni cesti.
Gaia bo poslala nazaj najnatančnejše podatke, ki so bili kdaj koli pridobljeni o položajih, gibanju in svetlosti teh zvezd. Vsaka od izbranih zvezd bo med petletno misijo opazovana približno 70-krat. To pomeni povprečno 40 milijonov opazovanj na dan! Položaji svetlejših objektov (ki so še vedno 4.000-krat šibkejši od tistih, ki jih lahko vidimo s prostim očesom) bodo določeni z natančnostjo, primerljivo z merjenjem širine človeškega lasu z razdalje 1.000 km.
Da bi dosegla to izjemno natančnost, je Gaia opremljena z izjemno občutljivim “očesom” – največjo digitalno kamero, ki je kdaj koli letela v vesolju. To bo Gaii omogočilo zaznavanje objektov, ki so milijonkrat šibkejši od tistih, ki jih lahko vidimo s prostim očesom. Opremljena je tudi z dvema optičnima teleskopoma in tremi znanstvenimi instrumenti ter 10 metrov širokim “krilom”, ki deluje kot sončni ščit in proizvaja sončno energijo.
Glavna naloga misije Gaia bo izdelava tridimenzionalnega zemljevida Galaksije. Poleg tega pa naj bi odkrila tudi več sto tisoč asteroidov in kometov v našem Osončju; več deset tisoč ‘neuspeli’ zvezd, imenovanih rjave pritlikavke; 20.000 eksplodirajočih zvezd, imenovanih supernove; ter več sto tisoč aktivnih galaksij, imenovanih kvazarji.
Gaia bo odkrila tudi vsaj 7.000 planetov, ki krožijo okoli oddaljenih zvezd. To bo storila z zaznavanjem neznatnih premikov v položaju zvezde, ko nanjo deluje gravitacijska sila bližnjega planeta. Do konca misije bo posredovala 1 petabajt (1 milijon gigabajtov) podatkov, kar zadostuje za zapolnitev 200.000 DVD-jev.
