Življenje na vesoljski postaji je precej podobno življenju v puščavi. Na voljo je zelo malo vode in vsaka kapljica je dragocena.
Vesoljski raketoplan ima gorivne celice, ki s spojitvijo vodika in kisika proizvajajo električno energijo. Kot stranski produkt nastajajo velike količine vode. Na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) pa gorivnih celic ni.
Skoraj vsa voda, ki se porabi na ISS, mora biti prinesena z Zemlje z raketoplanom ali avtomatiziranimi plovili, kot sta ruski »Progress« ali ATV agencije ESA. Astronavti jo uporabljajo za pitje in pripravo hrane.
Nekatere prejšnje vesoljske postaje so bile opremljene s tuši, vendar ti niso vgrajeni niti v raketoplanu niti na ISS. Namesto tega se astronavti za umivanje uporabljajo vlažno krpo z milom. Umazane posode se prav tako ne pomivajo. Uporabljene posode za hrano se zdrobijo in zavržejo.
Del vode na ISS se pridobiva iz zraka in reciklira. Ruska naprava lahko na ta način proizvede 24 kg vode na dan. Ta se prečisti in uporabi za pitje ali pripravo hrane.
Stranišče za odplakovanje človeških iztrebkov namesto vode uporablja zračni tok. Urin, ki nastane, ko astronavti uporabljajo stranišče, se prav tako očisti in reciklira.
