Tako kot ljudje se tudi zvezde rodijo, starajo in umrejo. Njihova rojstna mesta so ogromni, hladni oblaki plina in prahu, znani kot ‘meglice’. Najbolj znana med njimi je Orionova meglica, ki jo je mogoče komajda videti s prostim očesom.
Ti oblaki se začnejo krčiti pod vplivom lastne gravitacije. Ko se oblak skrči, se razdeli na skupke. Vsak skupek sčasoma postane tako vroč in gost, da se v njem začnejo jedrske reakcije. Ko temperatura doseže 10 milijonov stopinj Celzija, se skupek spremeni v novo zvezdo.
Po nastanku se večina mladih zvezd nahaja v središču ploščatega diska iz plina in prahu. Večino tega snovi sčasoma odpihne sevanje zvezde. Preden se to zgodi, se lahko okoli osrednje zvezde oblikujejo planeti.

Infrardeči observatoriji lahko zaznavajo toploto, ki izhaja iz nevidnih zvezd, ki nastajajo znotraj takšnih oblakov. Eden najmočnejših med njimi je vesoljski observatorij Herschel agencije ESA, ki je bil izstreljen maja 2009. Herschel bo vsaj tri leta preučeval prašne oblake, v katerih nastajajo zvezde – velike in majhne.