Predstavljajte si, da hodite v vesolju in letite okoli Zemlje s hitrostjo več kot 27.000 km/h! To so v zadnjih 50 letih doživeli na stotine vesoljskih hodcev. Vesoljski sprehodi (uradno znani kot dejavnosti zunaj plovila ali EVA) so bistveni del dela v vesolju. Uporabljajo se za namestitev nove opreme in eksperimentov ter za izvajanje popravil. Za gradnjo in vzdrževanje Mednarodne vesoljske postaje od leta 1998 je bilo potrebnih skoraj 1.000 ur vesoljskih sprehodov.
Astronavti, ki opravljajo vesoljske sprehodi, nosijo zaščitne obleke, ko vstopijo v brez-zračni vakuum vesolja. Te obleke imajo veliko različnih plasti, ki nosilcem zagotavljajo ustrezno temperaturo, omogočajo dihanje in jih ščitijo pred škodljivim sevanjem. Tlak kisika znotraj oblek je nižji kot v vesoljski postaji. Zato morajo astronavti pred izstopom v vesolje približno štiri ure dihati kisik v zračni komori.
Na ISS sta shranjeni dve različni tlačni obleki. Ameriška obleka ima dva dela: trden zgornji del trupa in prožen spodnji del trupa. Ti deli se spojita v pasu. Astronavt najprej vtakne noge v hlače, nato pa roke in zgornji del telesa v zgornji del obleke. Ruski skafander ima trden zgornji del z zadnjimi vrati, v katerih je nameščen tudi sistem za ohranjanje življenja. To olajša oblačenje z eno roko. Oba skafandra imata ločene rokavice in čelade.
Astronavti, ki opravljajo vesoljske sprehodi, se pogosto prevažajo z enega mesta na drugo na koncu robotske roke. Na voljo so tudi posebna vodila, ki jim pomagajo pri gibanju. Da ne bi odplavali in se izgubili v vesolju, so s postajo povezani s tankimi vrvicami. Vesoljski sprehodi lahko trajajo več ur. Rekord imata Susan Helms in James Voss, ki sta marca 2001 v vesolju preživela skoraj 9 ur.
