Saturn je šesti planet od Sonca. Do izuma teleskopa se je zanj menilo, da je najbolj oddaljen med planetami.
Saturn, ki je po velikosti drugi največji planet po Jupitru, je sestavljen predvsem iz lahkih plinov – vodika in helija. V Saturn bi se zmestilo 764 Zemlj, vendar ta plinski velikan tehta le 95-krat več kot naš kamnit planet. Če bi lahko vse planete potopili v bazen z vodo, bi bil Saturn edini, ki bi plaval na površini.
Kljub svoji velikosti se Saturn zavrti enkrat v malo več kot 10 urah. Njegovo vrtenje je tako hitro, da se na ekvatorju izboči navzven, zaradi česar izgleda kot stisnjena žoga.
V teleskopu se Saturn kaže v bledo rumeni barvi. Nima trdne površine, zato vidimo oblake, ki se kažejo kot svetli in temni pasovi. Te oblake preganjajo zelo močni vetrovi. Večina toplote, ki poganja te vetrove, prihaja iz notranjosti planeta. Nad vrhom oblakov se nahaja ravna, diskovita sistema obročev.
Veliko tega, kar vemo o Saturnu, izhaja iz misije Cassini-Huygens, ki sta jo izvedli NASA in ESA. Sonda Cassini kroži okoli planeta od 1. julija 2004. Raziskovala je številne Saturnove lune, zlasti Titan, ki je velik kot planet. Prav tako je poslala izjemno podrobne slike in druge podatke o Saturnovih nevihtah, tisočih ledenih obročkih in magnetnem polju.
14. januarja 2005 je evropska sonda Huygens z padalom pristala na skriti površini Titana. To je bil prvi mehki pristanek na drugem planetarnem satelitu (razen na naši Luni). Izkazalo se je, da je oranžni Titan čuden, leden svet, kjer metanski dež napaja jezera in reke.
