Ko se bodo ljudje nekoč odpravili na Mars, jih čaka izjemno potovanje. Znanstveniki so analizirali dogajanje med simulirano misijo Mars500 v letih 2010–2011, kar jim je omogočilo veliko boljšo predstavo o duševnih in telesnih težavah, ki bi se lahko pojavile med misijo na Mars.
Posadka šestih ‘marsonautov’ je bila 520 dni zaprta v simulirani vesoljski ladji v bližini Moskve v Rusiji. To pomeni, da so bili zaprti skoraj eno leto in pol! Toliko časa bo namreč potrebno za polet na Mars in nazaj, plus 30 dni za raziskovanje njegove površine. Med svojo ‘misijo’ je posadka živela v izolaciji, brez sveže hrane, sončne svetlobe ali svežega zraka. Študija je pokazala, da je treba načrtovati vsako podrobnost, vključno s prehrano in spanjem.
Ker na nebu niso mogli videti Sonca, so morali prostovoljci poiskati druge načine za uravnavanje svojih spalnih navad, na primer s preverjanjem ur ali s tem, da so jih zbujali drugi člani posadke. Pojavile so se težave, ker so člani posadke spali ob različnih urah.
Znanstveniki agencije ESA še naprej raziskujejo vprašanje kakovostnega nočnega spanja. Astronavt agencije ESA Luca Parmitano bo med svojim šestmesečnim bivanjem na Mednarodni vesoljski postaji letos meril hormone, povezane s spanjem. Raziskujejo se tudi vzorci spanja ljudi, ki živijo na bazi Concordia na Antarktiki med dolgo, temno polarnim zimskim obdobjem.
Druge presenetljive ugotovitve iz simulirane misije na Mars kažejo, da naša telesa soli ne absorbirajo in izločajo neprekinjeno. Zdi se, da naše ledvice predelujejo sol v tedenskem ciklu, pri čemer se nekateri dnevi bolj trudijo za izločanje soli kot drugi. Te ugotovitve bodo koristile ne le astronavtom v vesolju, temveč tudi vsem na Zemlji, ki delajo po nepravilnem urniku, imajo težave s spanjem ali trpijo zaradi visokega krvnega tlaka, povezanega s soljo.
