Večina znanstvenikov se strinja, da se naš planet segreva. Prvih 10 let tega stoletja je bilo najtoplejše desetletje v zgodovini meritev. To bo verjetno povzročilo pomembne spremembe v podnebju Evrope. Kako pa je s polarnimi ledenimi pokrovi? Ali se led topi? Če je tako, kakšen vpliv bo to imelo na globalno podnebje in višino morske gladine?
Evropski satelit zdaj prinaša nekatere odgovore. Cryosat, ki je bil izstreljen 8. aprila 2010, kroži nad poloma na višini 720 km.
S pomočjo najsodobnejšega radarskega instrumenta Cryosat meri najmanjše spremembe debeline ledu tako, da radijske signale odbija od površine in zajema odmeve. Če se odmevi vrnejo hitreje, mora biti ledena površina višja.
Cryosat lahko zazna spremembe višine ledu, ki plava na Arktičnem oceanu, manjše od 2 cm na leto. Nad ogromnimi ledenimi pokrovi na celini Antarktike lahko meri letne spremembe, manjše od 2 mm.
Ti rezultati znanstvenikom pomagajo ugotoviti, ali se arktični morski led drobi in topi. Prav tako kažejo, ali se ledeni pokrovi, ki prekrivajo kopenski del Antarktike in okoliško morje, krčijo ali širijo. To je pomembno, saj bi se lahko morska gladina dvignila za več metrov, če bi se ledeni pokrovi stopili. Takrat bi lahko poplavilo številna nizko ležeča mesta in države.
CryoSat je tretja misija v okviru programa »Living Planet« Evropske vesoljske agencije (ESA), ki bo izstreljena (po misijah GOCE, ki se ukvarja z merjenjem gravitacije, in SMOS, ki se ukvarja z merjenjem vode).
