Leta 2016 je sonda Evropske vesoljske agencije (ESA) z imenom Rosetta uspešno zaključila neverjetno misijo: poletela je do kometa, ga preučevala iz orbite in na njegovo površino poslala robotsko sondo! Tako so odkrili dokaze, da so kometi davno nazaj trčili v Zemljo in prispevali k nastanku naše atmosfere!
Da bi prišli do tega pomembnega odkritja, so morali znanstveniki delovati kot detektivi. Vemo, da zemeljska atmosfera vsebuje majhne količine plina, imenovanega ksenon. V naši atmosferi obstaja veliko vrst ksenona, vsaka pa nastaja na nekoliko drugačen način. To ustvarja nekakšen “prstni odtis”, s pomočjo katerega lahko razlikujemo med različnimi mešanicami vrst ksenona.
Znanstveniki so ksenon odkrili v redki atmosferi Marsa, v asteroidih, na Jupitru in v delcih iz Sonca. Toda ksenon na Zemlji ima drugačen “prstni odtis” kot ti! To pomeni, da mora ksenon, ki ga imamo tukaj na Zemlji, izvirati iz drugega vira kot ksenon drugod v Osončju.
Ksenon na Zemlji je zelo star, sčasoma pa se je njegova sestava spremenila. Znanstveniki so z računalniškimi modeli napovedali, kakšen bi bil ksenon na Zemlji pred približno štirimi in pol milijardami let, ko se je naš planet šele oblikoval. To nas pripelje nazaj k sondi ESA Rosetta. Ko je preučevala komet, ugibajte, kaj je odkrila? Ksenon s skoraj enakim “prstnim odtisom” kot ksenon na prazgodovinski Zemlji!
To je trden dokaz, da so v davni preteklosti kometi trčili v Zemljo in s seboj prinesli ksenon. Čeprav je ksenon iz kometov podoben ksenonu na zgodnji Zemlji, pa ni povsem enak. Dejansko dokazi, ki jih je odkrila sonda Rosetta, kažejo, da so kometi prispevali približno 22% k starodavnemu ksenonu na Zemlji, medtem ko je preostanek verjetno prišel z asteroidov.
In če so kometi prinesli ksenon, ali bi lahko prinesli tudi kaj drugega? Morda so kometi prinesli aminokisline – eno od sestavin življenja!
Zahvaljujoč podatkom, ki jih je poslala sonda Rosetta agencije ESA, se približujemo odgovorom na vsa ta vprašanja in še več!
Zanimiv podatek: Uradno ime kometa, ki ga je raziskovala sonda Rosetta, je 67P/Čurjumov-Gerasimenko. Sonda Rosetta je letela neverjetno blizu kometa, da bi zbrala ksenon – le 5 km nad njegovo površino!
