Astronomi po vsem svetu nestrpno pričakujejo izstrelitev rakete Ariane 5, ki bo v orbito ponesla dva revolucionarna satelita Evropske vesoljske agencije (ESA), poimenovana po znanih evropskih znanstvenikih: Planck in Herschel. Ti najsodobnejši vesoljski observatoriji, podobni časovnim strojem 21. stoletja, bodo pogledali v preteklost in znanstvenikom pomagali razvozlati skrivnosti nastanka zvezd, galaksij in samega vesolja.
Herschel bo največji teleskop, ki je bil kdajkoli izstreljen v vesolje. Njegovo srce predstavlja 3,5 m široko glavno zrcalo – ki je precej večje, a lažje od zrcala, ki ga uporablja vesoljski teleskop Hubble. 3,4-tonski observatorij je poimenovan po nemško-britanskem astronomu Williamu Herschelu, ki je leta 1800 zapisal zgodovino z odkritjem nevidne infrardeče svetlobe (ki jo občutimo kot toploto). Trije instrumenti na sodobnem teleskopu Herschel bodo vsaj tri leta raziskovali oblake hladnega prahu, kjer nastajajo zvezde, ter oddaljene galaksije, ki močno sijajo v infrardečem spektru.
Poleg satelitov Herschel bo v vesolju tudi satelit, ki je zasnovan za opazovanje začetkov časa. Vesoljsko plovilo, ki tehta 1.900 kg in je poimenovano v čast nemškega fizika Maxa Plancka, bo preučevalo šibke odmeve, ki so ostali po rojstvu vesolja v velikem poku. Ti odmevi se kažejo kot temperaturne razlike v višini nekaj milijonink stopinje. Da bi lahko zaznali in kartirali to nevidno mikrovalovno sevanje, bo treba Planckovih dveh detektorjev ohladiti na -273 stopinj Celzija. V obdobju približno 15 mesecev bo 1,5-metrsko glavno zrcalo observatorija zbralo izredno šibko sevanje, ki je svojo pot proti Zemlji začelo pred približno 14 milijardami let.
