Evropski center za vesoljske operacije (ESOC) je povezan s svetovno mrežo zemeljskih postaj.
Po izstrelitvi se podatki iz satelita pošiljajo na te zemeljske postaje in nato v ESOC. Te informacije se uporabljajo za izračun orbite in spremljanje delovanja satelita 24 ur na dan, sedem dni na teden.
Mreža vključuje številne velike postaje v Evropi in Avstraliji, med drugim Kiruno na Švedskem, Redu v Belgiji ter Villafranco in Cebreros v Španiji.
Nekatere manjše postaje so bile zgrajene tudi v drugih delih sveta, med drugim v Kourouju, evropskem vesoljskem izstrelitvenem centru v Južni Ameriki, ter na otoku Santa Maria na Portugalskem. Te se uporabljajo predvsem med izstrelitvijo in v začetnih fazah misije.
Leta 2003 je bila v New Norcii, blizu Pertha v Avstraliji, zgrajena nova 35-metrska antena. Ta ogromna parabolična antena, ki tehta 120 ton, je namenjena komunikaciji z misijami v daljnem vesolju, kot sta Rosetta in Mars Express. Njena površina je izjemno gladka, brez izboklin, višjih od 0,3 mm. Leta 2005 je bila podobna antena zgrajena v Cebrerosu v Španiji, leta 2012 pa se bo omrežju pridružila še ena nova v Malargüeju v Argentini.
Zemeljske postaje so zasnovane za delovanje na različnih radijskih frekvencah, podobnih tistim, ki jih uporabljajo mobilni telefoni. So tako občutljive, da lahko zaznavajo signale z močjo, enako moči navadne žarnice, ki prihajajo iz vesoljskega plovila, oddaljenega milijone kilometrov.
