Naše vsakdanje življenje vključuje dejavnosti, kot so sedenje, hoja, pobiranje predmetov s tal in ležanje v postelji. Nobena od teh dejavnosti ni mogoča v orbiti.
Ko vesoljsko plovilo doseže orbito, se zdi, da je vse v njem v breztežnosti. Vse (ali kdorkoli), kar ni pritrjeno, bo lebdelo.
Astronavti prvič občutijo učinek breztežnosti, ko se izklopijo raketni motorji. Takoj začnejo lebdeti, pri čemer jih zadržujejo le varnostni pasovi. Zaradi breztežnosti se astronavti zdijo izjemno močni. Lahko dvignejo predmete, ki bi bili na Zemlji pretežki, da bi jih lahko premaknili. Vendar pa obstajajo tudi nekatere slabosti.
Brez vpliva gravitacije se kri in druge telesne tekočine začnejo pretakati proti glavi. To lahko povzroči občutek zamašenosti in glavobole. Ker ni gravitacije, proti kateri bi se morali upirati, lahko kosti in mišice oslabijo. Da bi ostali v formi, morajo vsak dan vaditi več ur. Tako se lahko hitreje opomorejo, ko se vrnejo na Zemljo.
V vesoljski ladji ali vesoljski postaji ni zgoraj ali spodaj. Ni razlike med tlemi in stropom. Zaradi tega se lahko astronavtom slabo naredi, dokler se ne navadijo na to nenavadno razporeditev.
