Vemo, da je v našem Osončju osem planetov, a ste vedeli, da so astronomi odkrili na tisoče planetov zunaj našega Osončja? Ti se imenujejo zunajsončni planeti ali, na kratko, eksoplaneti.
Vendar je od vseh teh planetov znano, da je življenje prisotno le na enem: na Zemlji. Kaj pa, če Zemlja ni edinstven svet? Kaj, če tam zunaj obstajajo še drugi planeti z oceani, atmosferami in primernimi pogoji za življenje?
To je najpomembnejše vprašanje, ki je v ozadju misije Plato: ali v vesolju obstaja še kakšen planet, podoben Zemlji?
Kaj pravzaprav pomeni izraz “podobna Zemlji”?
Ko znanstveniki govorijo o “zemlji podobnem” planetu, s tem ne mislijo na popolno kopijo. Namesto tega iščejo kombinacijo ključnih značilnosti: kamnito površino namesto plinskega velikana, velikost in maso, podobni Zemljini, ter ustrezno razdaljo od svoje zvezde.
Ta zadnji dejavnik je ključnega pomena, saj določa temperaturo. Če je planet preblizu, lahko postane žgoč svet. Če je preveč oddaljen, pa bi lahko zamrznil. Vmes pa leži ozko območje, kjer bi lahko bile razmere ravno prave.
Območje, primerno za življenje: ne preveč vroče, ne preveč hladno
Astronomi to območje imenujejo območje primernosti za življenje, pogosto pa ga imenujejo tudi »Goldilocksovo območje«. Na tem območju bi temperature omogočale obstoj tekoče vode na površini planeta. Voda pa je ena od ključnih sestavin za življenje, kot ga poznamo.
Vendar pa dejstvo, da se planet nahaja v območju primernosti za življenje, še ne pomeni, da je dejansko primeren za življenje. Planet morda še vedno nima atmosfere, morda ima strupeno atmosfero ali pa je izpostavljen ekstremnemu sevanju svoje zvezde. Zato je dejstvo, da se planet nahaja v območju primernosti za življenje, bolj kot prvi namig na obstoj druge Zemlje kot pa končni odgovor.
Iskanje svetov, podobnih Zemlji
Tu pride v igro misija Plato agencije ESA. Ta visokotehnološki vesoljski teleskop je zasnovan za odkrivanje planetov, ki so po velikosti podobni Zemlji, krožijo okoli zvezd, podobnih našemu Soncu, in se nahajajo v njihovih območjih primernosti za življenje.
Z opazovanjem drobnih padcev zvezdne svetlobe, ko planeti prehajajo pred svojimi zvezdami, lahko Platon odkrije nove svetove ter izmeri njihove velikosti in tirnice. Poleg tega bo Platon preučeval zvezde, podobne našemu Soncu, ki so dovolj svetle, da jih lahko podrobno preučujejo tudi znanstveniki v observatorijih na Zemlji. Vse te informacije skupaj jim bodo pomagale odkriti planete ter izmeriti, kako veliki so in kakšno maso imajo. Če poznajo velikost in maso planeta, lahko znanstveniki ugotovijo, iz česa je sestavljen in ali je kamnit kot Zemlja ali pa v glavnem sestavljen iz plina kot Jupiter.
Nato lahko Platon s preučevanjem samih zvezd ugotovi njihovo starost in lastnosti, kar znanstvenikom pomaga, da z veliko večjo natančnostjo razumejo planete, ki krožijo okoli njih. To pomeni, da bo Platon pomagal pri iskanju najboljših kandidatov za planete, ki bi lahko bili resnično podobni Zemlji.
Vesolje, polno možnosti
Tu stvari postanejo bolj negotove in bolj razburljive. Življenje, vsaj tako, kot ga razumemo, je odvisno od občutljivega ravnovesja razmer. Potrebuje tekočo vodo, stabilno okolje in prave kemijske sestavine. Ko znanstveniki iščejo življenje zunaj Zemlje, pogosto najprej iščejo planete, na katerih bi lahko obstajale podobne razmere. Zato je odkritje planetov v območju primernem za življenje tako pomemben korak.
V zadnjih nekaj desetletjih so astronomi odkrili na tisoče eksoplanetov, kar kaže, da so planeti v Galaksiji pogosti. Glavno vprašanje zdaj ni, ali ti planeti obstajajo, ampak koliko med njimi je morda podobnih Zemlji. Misija Plato bo s sestavo podrobnega kataloga bližnjih planetarnih sistemov pomagala odgovoriti na to vprašanje.
Ali torej obstaja še kakšna druga Zemlja? Odgovor je zaenkrat: ne vemo. Vendar pa imamo prvič v zgodovini človeštva na voljo orodja, s katerimi lahko to ugotovimo.
Nekje med zvezdami morda obstaja majhen, kamnit planet, ki kroži na ravno pravi razdalji, z ustreznimi pogoji, in tiho obkroža svojo zvezdo. Svet z oceani, nebom in morda celo življenjem. Zahvaljujoč Platonu se mu vedno bolj približujemo!
